Člani iniciativnega odbora za ustanovitev novega društva so na podlagi določil Zakona o društvih (ZDru-1) na ustanovni skupščini, dne 3.11.2006 sprejeli sklep o ustanovitvi Društva študentov logistike-logist ter sprejeli naslednja temeljna pravila društva z naslovom:

S T A T U T
Društva študentov logistike-logist



1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Društvo študentov logistike je prostovoljno, samostojno in neprofitno združenje članov in simpatizerjev društva s cilji in dejavnostmi opredeljenimi v tem aktu v skladu z zakonom in drugimi splošnimi predpisi, ki urejajo delovanje in poslovanje društev. Status člana oz. simpatizerja društva se pridobi v skladu s tem statutom.

(1) Ime društva je Društvo študentov logistike-logist (v nadaljevanju besedila: društvo).

(2) Sedež društva je v Celju. Poslovni naslov društva je Mariborska cesta 7. O spremembi poslovnega naslova znotraj kraja sedeža društva lahko odloča izvršni odbor društva in v tem primeru ne gre za spremembo sedeža društva.

(3) Društvo je pravna oseba zasebnega prava v skladu s pravili zakona, ki ureja ustanavljanje in delovanje društev (v nadaljevanju: zakon).

 

Društvo deluje na območju Republike Slovenije. Pod pogoji, določenimi v zakonu in tem aktu lahko deluje tudi v tujini in sodeluje s sorodnimi mednarodnimi društvi in zvezami mednarodnih društev.

 

Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Pravno subjektiviteto društvo pridobi z vpisom v register društev.
 

(1) Znak društva ter ostali simboli, ki jih bo društvo uporabljalo se določijo s splošnim aktom, ki ga sprejme skupščina društva.

(2) Štampiljka društva je okrogle oblike premera 30 mm, na obodu je izpisano ime društva: Društvo študentov logistike, v sredini ima pa napisano besedo »LOGIST«.
 

(1) Društvo je pri svojem delovanju samostojno v skladu s tem aktom in zakonom.

(2) Društvo se lahko s sorodnimi društvi v Republiki Sloveniji za uresničevanje skupnih interesov s pogodbo poveže v zvezo društev.

(3) Zveza društev se ustanovi s pogodbo med društvi, ki jo na podlagi odločitev najvišjih organov društev sklenejo njihovi zastopniki. V pogodbi morajo biti urejena vsa temeljna vprašanja delovanja zveze. Za zvezo društev se smiselno uporabljajo določbe Zakona o društvih.

 

(1) Društvo lahko vzpostavi odnose s sorodnimi društvi iz tujine, mednarodnimi društvi in zvezami mednarodnih društev.

(2) Pod pogoji, ki jih določa Zakon o društvih in podzakonski predpisi, lahko društvo pristopi k mednarodni zvezi društev ali soustanovi mednarodno zvezo društev.

 

(1) Delovanje društva temelji na načelu javnosti.

(2) Javnost se zagotavlja predvsem z:
- objavljanjem vabil in zapisnikov na oglasni deski v prostorih društva;
- zagotavljanjem možnosti vpogleda v zapisnike in ostale akte društva;
- pisnim obveščanjem medijev o dejavnosti društva;
- ostalimi oblikami obveščanja javnosti;

(3) Za zagotavljanje javnosti dela je odgovoren predsednik društva. Izvršni odbor sprejme pravilnik s katerim predpiše način obveščanja javnosti o delu društva.

 

Društvo je namenjeno uresničevanju interesov njegovih članov. Društvo uresničuje svoje cilje v skladu z določili zakona in tega statuta.
 

(1) Društvo je namenjeno:
- združevanju in druženju študentov dodiplomskega in podiplomskega študija logistike, transporta, poslovnih in informacijskih sistemov;
- medsebojnemu informiranju, obravnavanju in reševanju aktualnih študentskih vprašanj, ki imajo skupen širši pomen za člane društva;
- organiziranju in prirejanju društvenih prireditev v skladu s sprejetim programom dela društva;
- prirejanju mednarodnih in domačih študentskih konferenc in prireditev;
- izvajanju drugih dejavnosti v skladu s sprejetim programom dela društva na način določen s tem aktom in veljavnimi predpisi.

(2) Društvo lahko opravlja naslednjo pridobitno dejavnost:
• organiziranje gospodarskih dejavnosti gostinstva pod pogoji, ki jih določa zakon o gostinstvu, izdajanja publikacij kateri avtorji so člani društva, trženja, sponzorska oglaševanja, v kolikor so povezane z osnovnimi nalogami in namenom društva in v obsegu, ki je potreben za njihovo doseganje

(3) Društvo za izvajanje pridobitne dejavnosti, ki je definirana v 2. točki tega člena smiselno uporablja določila 25. člena veljavnega Zakona o društvih in ostale zakonske predpise, ki se navezujejjo na opravljanje raznih dejavnosti pridobitnega značaja.
 

Društvo svoje cilje uresničuje predvsem z:
- promocijo svojega delovanja med študenti na način, da z obveščanjem univerzitetne in širše študentske in druge javnosti obvešča o svojem delu, ciljih in uspehih z namenom pridobivanja novih članov in simpatizerjev;
- opozarjanjem pristojnih organov Republike Slovenije, slovenskih univerz in visokošolskih zavodov, lokalnih skupnosti ter drugih organov državnih, lokalnih ali mednarodnih oblasti ali drugih pristojnih institucij na problematiko izobraževanja, bivanja in prehrane ter odprta vprašanja študentov v Sloveniji;
- predlaganjem ukrepov in dajanjem pobud za boljšo ureditev študentskega položaja iz prejšnje alineje pri slovenskih univerzah in visokošolskih zavodih, Vladi Republike Slovenije ter drugih pristojnih domačih in mednarodnih institucijah in organizacijah;
 

(1) Član društva lahko pod enakimi pogoji postane vsakdo (fizična ali pravna oseba), ki izvršnemu odboru društva predloži pisno vlogo za sprejem v članstvo ter da:
1. se strinja s cilji in načeli društva, ima status študenta Fakultete za logistiko ter je seznanjen s pravili delovanja in programom dela društva;
2. poravna članarino za tekoče leto in
3. podpiše pristopno izjavo
4. izpolnjuje pogoje za članstvo v društvu na način, da:
• v društvu aktivno deluje kot simpatizer najmanj 6 mesecev pred vložitvijo vloge za sprejem v članstvo;
• izvršnemu odboru društva predloži pisno vlogo za sprejem v članstvo, v vlogi pa na kratko obrazloži vizijo delovanja v društvu in način prispevanja k razvoju društva.

O sprejetju med člane društva odloči izvršni odbor društva z navadno večino glasov. Zoper odločitev izvršnega odbora je dovoljena pritožba na nadzorni odbor. Odločitev nadzornega odbor je dokončna.

(2) Tujec lahko postane član ali simpatizer društva pod enakimi pogoji kot državljan Republike Slovenije z vsemi pravicami in dolžnostmi.

(3) Društvo ima lahko simpatizerje in častne člane. Njihove pravice, dolžnosti in pogoji za pridobitev statusa simpatizerja oz. častnega člana so določeni v 16. in 17. členu tega statuta.
 

Člani društva imajo pravico:
- da volijo in so voljeni v organe društva v skladu s tem statutom;
- da sodelujejo pri delu organov društva;
- da so informirani o delovanju in poslovanju društva v skladu s tem statutom in zakonom;
- da dajejo pobude za delo društva;
- da izvedejo projekt društva;
- da predlagajo in dobijo odgovor na svoj predlog;
- da organu društva postavijo vprašanje in nanj dobijo odgovor;
- da sprejemajo pohvale in nagrade za delo v društvu.
 

Dolžnosti članov društva so:
- da volijo organe društva;
- da sodelujejo pri delu organov društva;
- da spoštujejo statut, akte društva ter sklepe skupščine in izvršnega odbora društva;
- da s svojim obnašanjem pripomorejo k ugledu društva;
- da redno plačujejo članarino;
- da skrbijo za premoženje društva kot skrbni in vestni gospodarji;
- opravljajo strokovne dolžnosti in naloge v skladu s tem statutom, akti društva ter sklepi organov društva.

 

(1) Član društva, ki se je posebej izkazal s svojim delovanjem v društvu ali je za društvo storil dejanje velike koristi, lahko postane častni član društva. Sklep o podelitvi naziva častnega člana izglasuje skupščina na predlog izvršnega odbora društva.

(2) Častni član je opravičen plačevanja članarine, sicer pa ima enake pravice in dolžnosti kot ostali člani društva.
 

(1) Naziv častnega člana lahko pridobi tudi oseba, ki ni član društva, vendar je s svojim dejanjem pripomogla k napredovanju društva in izjavi, da častno članstvo v društvu tudi sprejema. Izjava je lahko dana pisno ali ustno na skupščini društva.

(2) Častni član iz prejšnjega odstavka tega člena ima pravico dajati predloge, nima pa pravice voliti ali biti voljen v organe društva vse dokler ne podpiše pisne izjave o pristopu k članstvu v društvu, na podlagi katere pridobi vse pravice in dolžnosti polnopravnega člana društva.
 

(1) Simpatizer društva je lahko vsak, ki podpiše izjavo, da je simpatizer društva in mu izvršni odbor z navadno večino tak status tudi prizna. Simpatizerji nimajo pravice do odločanja v društvu in nimajo pasivne in aktivne volilne pravice. Simpatizerji imajo pravico, da dajejo pobude in predloge skupščini društva in izvršnemu odboru društva.

(2) Dolžnosti simpatizerjev so, da prispevajo k širitvi in ugledu društva ter spoštujejo društvene akte in sklepe organov društva.
 

Članstvo v društvu preneha:
- s prostovoljnim izstopom iz društva;
- s črtanjem;
- z odločbo nadzornega odbora ( ima funkcijo disciplinske komisije);
- s smrtjo oz. prenehanjem pravne osebe.

 

(1) Organi društva so:
- skupščina,
- izvršni odbor;
- nadzorni odbor

(2) Voljene funkcije v društvu so: predsednik, tajnik, blagajnik, člani nadzornega odbora. Predsednik, tajnik in blagajnik društva so vodilni funkcionarji društva.

(3) Za pravno osebo izvršuje članske pravice in obveznosti ter deluje v organih društva zakoniti zastopnik ali od njega pooblaščena oseba.
 

(1) Najvišji organ društva je skupščina, ki jo sestavljajo vsi člani društva. Simpatizerji se vabijo na skupščino enako kot redni in častni člani. Na skupščino se povabijo tudi častni člani brez volilne pravice.

(2) Zasedanje skupščine je odprto za javnost. V primeru, da javnost moti potek skupščine, predsedujoči skupščine izreče kršitelju opomin, v primeru ponovnega kršenja pa lahko da na glasovanje predlog, da se javnost izključi. Na enak način ravna, če potek skupščine moti kateri izmed članov društva. V tem primeru se kršitelj izključi iz zasedanja skupščine.

(3) Način svojega dela skupščina določi s poslovnikom o delu skupščine, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino članov, navzočih na seji skupščine.

 

(1) Skupščina zaseda na rednih in izrednih sejah.

(2) Redno skupščino skliče predsednik društva enkrat na leto praviloma v mesecu januarju.

(3) Izredno skupščino skliče predsednik društva na predlog izvršnega odbora, nadzornega odbora ali 1/5 (ene petine) članov društva najkasneje 14 dni po prejemu predloga za sklic.
 

(1) Redno sejo skupščine skliče izvršni odbor deset dni pred dnem seje skupščine in o tem pisno obvesti vse člane društva lahko pa tudi obesi obvestilo na oglasno desko. Organe društva posebej pozove, da pripravijo poročila o svojem delu in določi rok za oddajo poročil.

(2) Skupaj z sklicem za redno skupščino izvršni odbor tudi objavi sklep o razpisu volitev v organe društva, kadar gre za volilno skupščino za volitve v organe društva, in pozove člane, da vložijo kandidature.
 

Skupščina je sklepčna, če je prisotna večina članov društva. Če skupščina ob času sklica ni sklepčna predsedujoči začetek skupščine odloži za 30 minut. Nato za sklepčnost skupščine nato zadostujejo prisotni člani, vendar število prisotnih članov ne sme biti manjše od 10 (desetih) članov društva, ki imajo glasovalno pravico.
 

(1) Sejo skupščine odpre predsednik in vodi delo skupščine do izvolitve delovnega predsedstva, ki se izvoli na začetku seje.

(2) Delovno predsedstvo je sestavljeno iz predsedujočega, zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika, ki jih izvolijo prisotni člani društva z navadno večino glasov.

(3) Pravico predlagati člane delovnega predsedstva ima vsak prisotni član društva. Kandidat mora dati soglasje, če ga predlaga drug član.
 

(1) Skupščina sprejema svoje odločitve z navadno večino glasov opredeljenih prisotnih članov, ki so prisotni na seji skupščine. To pomeni, da se kot opredeljeni štejejo samo glasovi ZA in glasovi PROTI, glasovi vzdržanih pa se pri ugotavljanju izida glasovanja ne upoštevajo. Sklep je sprejet, če je za predlog glasovalo več opredeljenih članov, kakor jih je glasovalo proti. V primeru, da je število glasov izenačeno, navadna večina ni dosežena in predlog sklepa ali druge odločitve skupščine ni sprejet.

(3) Z drugačno, kvalificirano večino glasov odloča skupščina, kadar je to tako določeno v tem statutu.
 

Naloge skupščine so:
- voli in razrešuje predsednika, tajnika in blagajnika društva;
- voli in razrešuje člane izvršnega odbora;
- voli in razrešuje predsednika nadzornega odbora ter člane nadzornega odbora;
- sprejema program dela društva;
- odloča o pritožbah na izreke disciplinskih ukrepov, ki jih je izrekel nadzorni odbor;
- določi višino članarine za tekoče leto in način ter pogoje včlanjevanj;
- sprejema splošne akte društva v skladu s tem statutom;
- sprejema letno poročilo o finančnem poslovanju društva;
- sprejema statut društva z dvotretjinsko večino;
- z večino vseh članov odloča o prenehanju društva;
- odloča o ustanovitvi zveze društev, mednarodne zveze društev;
- odloča o pripojitvi društva k drugemu društvu;
- odloča o spojitvi društva z drugim društvom
- opravlja strokovne naloge društva , določene s tem statutom.
- odloča o imenu in sedežu društva
- in vse najpomembnejše odločitve v društvu ( 9. člen Zakona o društvih )

 

(1) Predsednik društva je zakoniti zastopnik društva ter predstavlja in zastopa društvo v pravnem prometu ter podpisuje finančne in materialne listine v skladu z določili zakona in tega statuta. Pri finančnem in materialnem poslovanju je odgovoren za poslovanje v skladu s predpisi o računovodstvu, skladno s slovenskimi računovodskimi standardi.

(2) Delovno področje predsednika društva:
- skrbi za izvajanje programa dela in sklepov organov društva;
- sklicuje in vodi seje izvršnega odbora;
- imenuje in razrešuje člane društva za izvajanje posameznih nalog ali projektov v skladu z določbami tega statuta ali splošnega akta društva, ki ga sprejme izvršni odbor ali skupščina;
- najmanj enkrat na leto pripravi poročilo o delu in ga predloži redni skupščini v obravnavo;
- skrbi za obveščanje članov društva o dejavnostih društva;
- obvešča javnost o delu društva;
- izvaja strokovne naloge društva iz svoje pristojnosti.
 

(1) Izvršni odbor društva sestavljajo predsednik, tajnik društva (istočasno podpredsednik), blagajnik društva
(2) Izvršni odbor opravlja naloge iz svojih pristojnosti, zlasti:
- izvršuje sklepe organov društva;
- sklicuje skupščino;
- pripravlja predloge splošnih aktov društva;
- razpisuje volitve v organe društva in imenuje občasno volilno komisijo;
- skupščini društva predlaga program dela, ki ga pripravi na podlagi razvojnih nalog in potreb društva;
- uresničuje strokovne naloge, ki izhajajo iz tega statuta in aktov društva.

(3) Izvršni odbor odgovarja za smotrno in gospodarno porabo sredstev in za gospodarjenje s premoženjem društva.

(4) O svojem delu enkrat letno poroča na skupščini društva.
 

(1) Delovno področje tajnika društva:
- tajnik društva vodi dokumentacijo društva in je zanjo odgovoren;
- vodi evidenco članov društva ter vpisuje nove člane;
- vodi zapisnike sej izvršnega odbora;
- pripravlja poročila o svojem delu;
- izvaja ostale naloge iz svoje pristojnosti.
- po potrebi nadomešča predsednika društva

(2) Tajnik društva vodi knjigo sklepov društva, v katero se vnašajo zapisniki o delu skupščine, izvršnega odbora, nadzornega odbora. Zapisniki o delu organov so sestavljeni tako, da je iz njih razvidno ime organa, ki je zasedal, imena in priimki prisotnih članov, odsotnih članov in ostalih prisotnih, kraj, datum in ura zasedanja, dnevni red, besedilo sprejetih sklepov z rezultatom glasovanja. Zapisnik skupščine podpišejo člani delovnega predsedstva, zapisnik izvršnega odbora predsednik in najmanj dva člana izvršnega odbora, zapisnike ostalih organov pa predsednik in najmanj en član.

(3) Za svoje delo je odgovoren skupščini in izvršnemu odboru.
 

(1) Delovno področje blagajnika društva:
- vodi finančno poslovanje društva in vodi poslovne knjige društva;
- pripravi in izdela letno finančno poročilo društva, društvo pa lahko za to pooblasti strokovnjaka s področja poslovanja, financ in računovodstva;
- pripravlja poročila o finančnem poslovanju in stanju društva;
- izvaja nadzor nad plačevanjem članarine;
- izvaja druge naloge iz svoje pristojnosti.

(2) Za svoje delo je odgovoren skupščini in izvršnemu odboru.
 

(1) Izvršni odbor izvaja program dela, ki ga sprejme skupščina.

(2) Izvršni odbor izvaja odločitve o finančnem in materialnem poslovanju društva, ki jih sprejema skupščina s pisnim sklepom. Za pridobitev ali odtujitev nepremičnin je potreben pisni sklep skupščine.

(3) Izvršni odbor s pisnim sklepom določi limit predsednika društva do katerega lahko samostojno, brez sklepa izvršnega odbora, razpolaga z denarnimi sredstvi v blagajni ali na poslovnem računu društva.

(4) O pridobivanju ali odtujevanju manjše vrednosti društva odloča izvršni odbor.
 

(1) Nadzorni odbor ima predsednika in dva člana. Predsednika nadzornega odbora izvolijo člani odbora izmed sebe na konstitutivni seji odbora, ki jo skliče predsednik društva.

(2) Nadzorni odbor nadzira delovanje predsedstva, spremlja izvrševanje sklepov skupščine, opozarja izvršni odbor na neizpolnjevanje nalog in dolžnosti ter skupščini in izvršnega odbora predlaga sklepe. Na redni seji skupščine predsednik odbora poda poročilo delu odbora.

(3) Nadzorni odbor vrši nadzor nad materialno finančnim poslovanjem društva. O svojih ugotovitvah poroča predsednik odbora najmanj enkrat letno na skupščini.

(4) Predsednik nadzornega odbora lahko zadrži izvrševanje sklepov izvršnega odbora ali predsednika društva, če meni, da so v nasprotju s predpisi, tem statutom, akti društva ali sklepi skupščine. V primeru, da predsednik nadzornega odbora zadrži izvajanje sklepa predsednika društva, o takem sklepu odločata z večino glasov vseh članov nadzorni in izvršni odbor skupaj, če pa je bilo zadržano izvajanje sklepa izvršnega odbora, pa o takem sklepu odloča skupščina društva.
 

(1) Nadzorni odbor ugotavlja disciplinske prestopke članov društva ter izreka ukrepe zoper člane društva.

(2) Nadzorni odbor deluje in izreka ukrepe po določilih Pravilnika o disciplinski odgovornosti in postopku, ki ga sprejme skupščina društva z večino prisotnih članov. S pravilnikom se določi vrsta disciplinskih prestopkov in določijo ukrepi, ki jih izreče nadzorni odbor.
 

(1) Nadzorni odbor izreka naslednje ukrepe (glavne kazni):
- za lažje kršitve opomin;
- za težje kršitve ukor ali izključitev iz društva in prepoved ponovne včlanitve za dobo enega leta.

(2) Poleg glavne kazni lahko nadzorni odbor v skladu s pravilnikom o disciplinski odgovornosti in postopku izreče tudi stranske kazni, ki se določijo s pravilnikom.

(3) Zoper odločitev nadzornega odbora je možen ugovor na skupščino, ki se pisno vloži v roku 30 dni od prejema pisnega odpravka sklepa. Skupščina o ugovoru odloči v roku 3 (treh) mesecev od prejema ugovora. Odločitev skupščine je dokončna.
 

(1) Lažje kršitve so:
- neprimerno vedenje, ki kvari ugled društva;
- nesmotrna poraba sredstev društva;
- neprimeren odnos do drugih članov društva;
- poškodovanje premoženja društva iz malomarnosti;
- oviranje organov društva pri izvajanju njihovih nalog in dolžnosti.

(2) Težje kršitve so:
- poškodovanje premoženja društva iz naklepa ali velike malomarnosti;
- večkratna ponovitev lažjih kršitev;
- zloraba pooblastil;
- nesmotrna poraba sredstev društva, če je višina sredstev večja od 25.000 SIT.
 

(1) Vsak polnopravni član ima pravico voliti in biti voljen. Pasivna volilna pravica se lahko omeji samo s tem statutom v primeru, da je omejeno število zaporednih mandatov za isto funkcijo.

(2) Volitve v organe društva izvede občasna volilna komisija društva.

(3) Občasna volilna komisija je sestavljena iz predsednika in dveh članov, ki jih imenuje izvršni odbor društva.
 

(1) Občasna volilna komisija izvede postopek volitev v organe društva na rednem letnem zasedanju skupščine društva.

(2) Občasna volilna komisija zbere prispele kandidature na razpisane voljene funkcije in jih pregleda ter pripravi volilne razglase.

(3) Po končanem ugotavljanju izidov komisija razglasi rezultate volitev in poda poročilo skupščini.
 

(1) Volitve v organe društva razpiše izvršni odbor društva v skladu z določili tega statuta.

(2) Razpis mora vsebovati kandidacijske pogoje, časovne roke za oddajo kandidatur ter ostale javne informacije, ki so potrebne za izvedbo kandidacijskega postopka in volitev.
 

(1) Člane izvršnega odbora se voli javno, razen če s poslovnikom skupščine ni določeno drugače. Da je posamezen kandidat izvoljen, mora dobiti večino glasov vseh, ki so glasovali. V primeru, da imata dva kandidata enako število glasov se volitve ponovijo in sicer najkasneje v roku petih delavnih dneh. Kadar je kandidatov več in nobeden ne doseže večine glasov se prva dva uvrstita v drugi krog volitev. Volitve se ponovijo najkasneje v petih delavnih dneh.

(2) Za vse ostale funkcije je za izvolitev potrebna navadna večina glasov.
 

(1) Mandatna doba članov vseh organov je eno leto.

(2) Funkcija posameznemu nosilcu funkcije preneha:
– če izgubi članstvo v društvu;
– če mu je izrečen disciplinski ukrep prepovedi opravljanja funkcije in je sklep pravnomočen (če se prizadeti ne pritoži ali če skupščina pritožbo zavrne)
– z odstopom.
 

Funkcija člana predsedstva je nezdružljiva s funkcijo člana v nadzornem odboru.
 

(1) Če posameznemu članu organa v društvu predčasno preneha funkcija, se izvedejo nadomestne volitve po pravilih, ki veljajo za redne volitve.

(2) Član, ki mu funkcija preneha predčasno, funkcijo opravlja dokler se ne opravijo nadomestne volitve. Nadomestni član je izvoljen za preostanek mandatne dobe člana, ki mu je funkcija prenehala.
 

(1) Društvo lahko pridobiva sredstva za svoje delovanje:
- s članarino;
- iz naslova materialnih pravic in osnovne ter pridobitne dejavnosti društva;
- z darili in volili;
- s prispevki donatorjev, sponzorjev in mecenov;
- iz javnih sredstev in
- iz drugih virov.

(2) Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.

(3) Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična. V primeru, da se premoženje društva deli med člane društva, so le-ti društvu odgovorni po predpisih, ki urejajo neupravičeno obogatitev in so društvu odškodninsko odgovorni.

 

Višina članarine za tekoče leto se določi na redni letni seji skupščine. Skupščina lahko sklene, da članarine ni.
 

(1) Društvo mora zagotavljati podatke o svojem finančno-materialnem poslovanju na način in v obliki, ki ju določi s temeljnim ali posebnim aktom. Podatki se izkazujejo v skladu z računovodskim standardom za društva in predpisi o računovodstvu.

(2) Člani društva imajo v vsakem trenutku pravico do vpogleda v poslovne knjige društva in do podatkov o finančnem in materialnem poslovanju društva.
 

(1) Letno poročilo o poslovanju društva mora prikazovati resnično stanje o premoženju in poslovanju društva ter mora biti sestavljeno v skladu s pravili računovodskega standarda za društva in določbami temeljnega ali posebnega akta društva.

(2) Letno poročilo pripravi blagajnik društva in ga predloži v obravnavo skupščini na rednem letnem zasedanju. Skupščina o poročilu glasuje. Če poročilo ni sprejeto, mora nadzorni odbor predlagati spremembe in dopolnitve poročila ter določiti rok, do katerega se morajo morebitne nepravilnosti odpraviti.
 

(1) Notranji finančni nadzor nad razpolaganjem s sredstvi in premoženjem društva vrši nadzorni odbor. Nadzorni odbor oz. njegov predsednik ima ob vsakem času pravico zahtevati vpogled v poslovne listine in dokumentacijo društva ter tako opravljati nadzor, vsak posameznik ali organ društva, pa je takšen nadzor dolžan dopustiti.

(2) Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje dejavnosti, opravlja računsko sodišče oz. drugi pristojni organi.
 

(1) Za zakonito poslovanje društva odgovarjata društvo in zastopnik društva.

(2) Društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, za obveznosti društva odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem tudi njegove odgovorne osebe, ki so v svojo korist ali korist koga drugega zmanjšale premoženje društva ali s preusmeritvijo poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo obstoječo ali novoustanovljeno pravno osebo ali fizično osebo preprečile povečanje premoženja, čeprav so vedele, da društvo ne bo moglo poravnati obveznosti tretjim osebam. Odgovorne osebe odgovarjajo do višine oškodovanja društva, ki so ga povzročile s svojim ravnanjem.

(4) Za obveznosti društva v primerih iz prejšnjega odstavka solidarno odgovarja tudi fizična ali pravna oseba, ki je z ravnanji odgovornih oseb pridobila premoženjsko korist, do višine pridobljene premoženjske koristi.
 

(1) Društvo razpolaga s premičnim in nepremičnim premoženjem, ki je bilo pridobljeno na način, predpisan s tem statutom in veljavnimi predpisi.

(2) S premoženjem društvo razpolaga v skladu z namenom, za katerega je bilo pridobljeno.
 

(1) Predsednik in izvršni odbor društva skrbijo za gospodarno uporabo premoženja društva in za njegovo ohranjevanje.

(2) Gospodarjenje s stvarmi večje vrednosti lahko društvo na podlagi pogodbe in sklepa izvršnega odbora prepusti tretji osebi, ki izkazuje lastnosti dobrega gospodarja in uživa splošno zaupanje.

(1) Tajnik društva vodi evidenčno knjigo, kjer je zavedeno celotno premoženje društva.

(2) Enkrat letno tajnik društva opravi letni popis premičnega premoženja društva.
 

(1) Premoženje društva sestavljajo denarna in druga sredstva, ki jih društvo pridobi s članarino, darili in volili, prispevki donatorjev, iz javnih sredstev, z opravljanjem dejavnosti društva in iz drugih virov, njegove nepremične in premične stvari ter materialne pravice.

(2) Društvo ne sme deliti svojega premoženja članom. Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

(3) Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v tem aktu.
 

(1) Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

(2) Šteje se, da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva, če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva, pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva. Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društva.

(3) Za doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe.
 

(1) Društvo mora zagotavljati podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju na način in v obliki, ki ju določi s temeljnim ali posebnim aktom, v skladu z zakonom in računovodskim standardom za društva. Društvo, ki opravlja pridobitno dejavnost, mora podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno.

(2) Društvo vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva, prirejenega za njegove potrebe.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko izvršni odbor društva sprejme sklep, s katerim določi, da bo društvo vodilo knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, če izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih meril:
• da povprečno število redno zaposlenih preteklega poslovnega leta ne presega dva;
• da letni prihodki preteklega poslovnega leta ne presegajo 5 milijonov tolarjev;
• da povprečna vrednost sredstev (aktive) na začetku poslovnega leta ne presega 10 milijonov tolarjev.

(4) Če društvo ne opravlja pridobitne dejavnosti ali jo opravlja le občasno in so prihodki preteklega poslovnega leta manjši od 2 milijonov tolarjev (po 1.1.2007 preračunano v € po centralnem menjalnem tečaju, lahko vodi le knjigo prejemkov in izdatkov (blagajniški dnevnik), preostale podatke za letno poročilo pa zagotovi z letnim popisom in ocenitvijo.

(5) Društvo mora za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, izdelati letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva. Poročilo mora obsegati resnični prikaz premoženja in poslovanja društva. Ob statusnih spremembah oziroma prenehanju društva mora izdelati letno poročilo tudi med letom, po stanju na dan statusne spremembe ali prenehanja.

(6) Vodenje poslovnih knjig in sestava letnega poročila morata biti v skladu z računovodskim standardom za društva. Poslovne knjige in letno poročilo morajo omogočiti ocenjevanje, ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za namene, določene s tem aktom.

(7) Letno poročilo sprejme skupščina društva. Poročilo je veljavno sprejeto, če je bil pred sprejetjem opravljen notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva, ki mora zajemati zlasti ugotavljanje, ali so izpolnjene zahteve iz petega in šestega odstavka tega člena. Notranji nadzor opravi nadzorni odbor.
 

Letno poročilo za preteklo poslovno leto mora društvo do 31. marca tekočega leta, v primeru statusne spremembe ali prenehanja društva pa v roku dveh mesecev po spremembi oziroma prenehanju, predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES).
 

(1) Za opravljanje strokovnih del in nalog lahko izvršni odbor društva sklene, da se sklene delovna pogodba z izvajalcem del ali druga pogodba v skladu z veljavnimi predpisi. Če je vrednost del znotraj limita, s katerim samostojno razpolaga predsednik društva, skladno s sklepom izvršnega odbora, sprejme tako odločitev predsednik sam.

(2) V posebej upravičenih primerih pa lahko za opravljanje administrativnih, finančno-računovodskih nalog ali drugih del, društvo sklene pogodbo o zaposlitvi v skladu z delovno pravnimi predpisi.

(3) Za primere iz prejšnjih dveh odstavkov se uporabljajo veljavni predpisi delovnega prava, ki urejajo to področje v Republiki Sloveniji oz. pogodbena razmerja.

(4) Če se izkaže za potrebno, izvršni odbor sprejme poseben pravilnik o zaposlovanju in pravilnik napredovanju na delovnem mestu ter pravilnik o disciplinski odgovornosti delavcev.
 

Pogodbo o zaposlitvi lahko društvo sklene ob predhodnem soglasju nadzornega odbora društva.
 

Društvo preneha po volji članov, s spojitvijo z drugimi društvi, s pripojitvijo k drugemu društvu, s stečajem, na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja ali po samem zakonu.
 

(1) Društvo preneha, če zbor članov sprejme sklep o prenehanju društva.

(2) V sklepu mora določiti društvo, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Če društvo v sklepu ne določi naslednika premoženja in ga tudi na podlagi določb temeljnega akta ni mogoče določiti, premoženje društva pripade lokalni skupnosti, na območju katere je imelo društvo svoj sedež. Neporabljena sredstva, pridobljena iz proračuna, se vrnejo proračunu, preostanek premoženja pa prenese na prevzemnika premoženja z dnem izbrisa društva iz registra društev.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, premoženja društva ni mogoče prenesti na politično stranko.

(4) O sklepu iz prvega odstavka tega člena mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti pristojni organ in zahtevati izbris društva iz registra društev. Zahtevi in sklepu mora priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem društva, iz katerega je razvidni obseg sredstev in drugega premoženja društva, način poravnave vseh obveznosti društva, višina neporabljenih javnih sredstev, način njihove vrnitve proračunu ter način prenosa preostanka premoženja društva na prevzemnika premoženja.

 

(1) Pristojni organ objavi sklep o prenehanju društva na oglasni deski organa in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje državnih organov, lahko pa tudi na drug običajen način. V objavi mora biti navedeno, da lahko upniki obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, ki jih imajo do društva, v roku 30 dni od dneva objave, sicer bo izdana odločba o izbrisu društva iz registra društev.

(2) V primeru, da upnik pristojni organ obvesti o svojih terjatvah, ta prekine postopek, upniku pa s sklepom naloži, da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni predlaga uvedbo postopka likvidacije društva in mu o tem predloži dokazilo. Če upnik v določenem roku tega ne stori, pristojni organ izda odločbo o izbrisu društva iz registra društev.
 

(1) Če je društvo dalj časa plačilno nesposobno ali prezadolženo, se nad njim lahko opravi stečajni postopek po predpisih, ki urejajo prisilno poravnavo, stečaj in likvidacijo.

(2) Pred začetkom stečajnega postopka ter med njim lahko društvo upnikom predlaga sklenitev prisilne poravnave.

(3) Nad društvom v javnem interesu se lahko opravi stečajni postopek le po predhodnem soglasju pristojnega ministrstva.

(4) Pristojno ministrstvo poda soglasje iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da s stečajem društva ne bo huje ogroženo izvajanje dejavnosti, ki je v javnem interesu.
 

Društvu, ki izvaja dejavnost v nasprotju z zakonom, se delovanje s sodno odločbo prepove. Organi društva so dolžni ravnati in postopati v skladu z zakonom.
 

(1) Društvo preneha po samem zakonu, če dejansko preneha delovati oziroma če je bilo v razdobju petih let dvakrat pravnomočno kaznovano za prekršek iz 3. točke prvega odstavka 52. člena Zakona o društvih.

(2) Prenehanje društva po prejšnjem odstavku ugotovi pristojni organ z odločbo.
 

(1) V primeru iz drugega odstavka 39. člena Zakona o društvih ter v primeru prenehanja društva po 41. in 42. členu zakona pristojno sodišče izvede postopek likvidacije, skladno s predpisi o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Odločitev nadomesti sklep iz drugega odstavka 38. člena zakona.

(2) Kadar pristojni organ razpolaga s podatki o premoženju društva, pa likvidacije ne predlaga upnik, jo sodišču predlaga pristojni organ.
 

(1) Društvo, ki je prenehalo zaradi spojitve ali pripojitve, se iz registra društev izbriše na podlagi odločbe o registraciji novega društva oziroma odločbe o registraciji pripojitve društva.

(2) V primerih iz 38., 40., 41. in 42. člena zakona o društvih pristojni organ izbriše društvo iz registra društev na podlagi pravnomočne odločbe.

(3) Podružnica tujega društva se iz registra podružnic tujih društev izbriše tudi, če tuje društvo po tujem pravu izgubi status pravne osebe.
 

Upniki, katerih terjatve do društva pred izbrisom društva iz registra društev niso bile poplačane, lahko v roku enega leta od izbrisa društva iz registra društev zahtevajo poplačilo od pravne osebe, na katero je bilo premoženje preneseno, do višine tega premoženja.
 

(1) Društvo samostojno ureja način delovanja društva navznoter v skladu veljavnimi predpisi in tem statutom.

(2) Organi društva lahko sprejmejo splošni akt društva, s katerim podrobneje uredijo način delovanja organa na določenem področju.

(3) Splošni akti društva so:
– pravilnik o volitvah v organe društva;
– pravilnik o disciplinski odgovornosti in postopku;
– poslovnik skupščine;
– sklep o zagotavljanju javnosti dela društva, ki ga sprejme izvršni odbor.

(4) Pravilnike iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka sprejema skupščina društva, ostale sklepe iz področja svojega delovanja pa pristojni organi društva.
 

(1) Splošni akt lahko predlaga vsak organ društva. Osnutek akta pripravi izvršni odbor društva ali od njega pooblaščena oseba.

(2) Akti morajo biti v skladu s tem statutom in veljavnimi predpisi.

(3) Sprejeti akti se objavijo v uradnem biltenu društva ali na oglasni deski v klubskih prostorih.
 

(1) Spremembo ali dopolnitev statuta društva lahko predlaga izvršni odbor, nadzorni odbor ali najmanj 1/5 (ena petina) članov društva, ki imajo glasovalno pravico na skupščini društva.

(2) Da je sprememba ali dopolnitev statuta sprejeta, morata zanjo glasovati dve tretjini navzočih članov na seji skupščine društva ob pogoju, da je na skupščini navzoča najmanj ena tretjina vseh članov skupščine.

(3) Sprememba statuta začne veljati, ko čistopis statuta potrdi pristojni organ upravne enote, ki je pristojen za registracijo društev.
 

(1) Organi društva, ki so bili izvoljeni na ustanovni skupščini začnejo s svojim delovanjem v trenutku, ko društvo pridobi pravno sposobnost z vpisom v register društev, ki ga vodi pristojna upravna enota.

(2) Izvoljeni predsednik društva in člani izvršnega odbora nastopajo do vpisa novega društva v register društev kot predsednik in člani iniciativnega odbora in varujejo interese novoustanovljenega društva.
 

Splošni akti, ki so potrebni za delovanje društva se sprejmejo najkasneje v šestih mesecih od začetka veljavnosti tega statuta
 

Ta statut začne veljati z dnem sprejetja na ustanovni skupščini, uporabljati pa se začne z vpisom društva v register društev.
 

Skupščina društva posebej pooblašča izvršni odbor društva, da v postopku registracije odloča o spremembah in dopolnitvah tega statuta, katere bi bilo potrebno sprejeti zaradi izvedbe postopka vpisa društva v register društev. Sprejmejo se lahko izključno spremembe in dopolnitve posameznih členov, za katere zahteva uskladitev pristojni organ na podlagi pisne zahteve za uskladitev.
 

Predsednik: Jernej Repinšek